Kaj je legionela

Kaj je LEGIONELA?

Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS

VZROKI IN UGODNI POGOJI ZA OBSTOJ IN RAZMNOŽEVANJE LEGIONEL V OMREŽJU
– temperatura vode v omrežju med 20 °C in 50 °C,
– zastoji vode v omrežju zaradi premajhne porabe, odsotnosti uporabnikov,
motnje v oskrbi z vodo,
– povečano število drugih bakterij, biofilmi v omrežju,
– prisotnost železa in organskih snovi v vodi,
– prenizka vsebnost dezinfekcijskega sredstva, kjer ga je potrebno uporabljati,
– dotrajana instalacija in nekontrolirani adaptacijski posegi.

UKREPI ZA PREPREČEVANJE RAZMNOŽEVANJA LEGIONEL V OMREŽJU

– temperatura hladne vode v omrežju naj bo pod 20 °C,
– temperatura tople vode v omrežju na vseh (tudi na najbolj oddaljenih) pipah
in prhah naj bo več kot 50°C (bolje 55°C),
– temperatura v grelcu naj bo več kot 60°C. Najmanj 1 uro na dan naj bo taka
temperatura tudi na dnu grelca,
– na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko spiranje do
stabilizacije temperature vode,
– mrežice na pipah in glave tušev naj bodo redno čiščene (usedline, nesnaga, kamen) –
najmanj 4 krat letno oz. po potrebi,
– redno pregledovanje in po potrebi čiščenje grelca – najmanj enkrat letno,
– pregled rezervoarjev za mrzlo vodo in izvesti potrebna popravila – letno,
– čiščenje in klorni šok (dezinfekcija) po posegih v interni vodovodni sistem.

Zaradi uspešnega izvajanja preventivnih ukrepov mora biti izdelana shema ali načrt vodovodnega sistema – instalacij. Po tej shemi je potrebno opraviti pregled objekta in opisati ali zanikati dejavnike tveganja (glej Vzroki in ugodni pogoji …). Ob tem je treba upoštevati možnost nastanka aerosola. Pregled je treba opraviti vsaki dve leti oziroma ob spremembah dejavnikov tveganja. O pregledih,oceni dejavnikov tveganja ter preverjanju izvajanja ukrepov morajo odgovorni nosilci dejavnosti sprotno voditi dokumentacijo.

IZKLAPLJATI ELEKTRIČNI BOJLER, DA ALI NE?

Ljudi, ki si sanitarno vodo ogrevajo z električnim bojlerjem večkrat zanima, ali se z vidika stroškov splača bojler imeti stalno vžgan, ali ga je bolje izklapljati. Kaj se dogaja s temperaturo vode v bojlerju, si oglejmo na primeru 80 litrskega stoječega el. bojlerja. Proizvajalec (Gorenje Tiki, katerega bojlerji so po Sloveniji nekako najboj razširjeni) navaja naslednje podatke za toplotne izgube (za T1=700C (temperatura vode v bojlerju) in T2=200C (temperatura zraka v kopalnici)):

Z nadaljnjim računanjem, pridemo do spoznanja, da temperatura vode v bojlerju pada z naslednjo odvisnostjo:

Pri čemer je:
t= 4,31 105 s za bolje izoliran bojler in
t= 2,17 105 s za slabše izoliran bojler

Temperatura vode bo po 10 urah, ko bojler ne bo vključen pri bolje izoliranem bojlerju padla na 660C, pri slabše izoliranem pa na 620C. Histereza termostata, to je temperaturna razlika med nastavljeno temperaturo in temperaturo pri kateri se grelec vklopi, je od 3 do 5 0 C. Torej pri bolje izoliranem bojlerju mogoče sploh ne bo prišlo do vklopa grelca. Za slabše izoliran bojler pa moramo izračunati, koliko vklopov bo v 10 urah. Za ponovno gretje na temperaturo 700C, bomo porabili  ,82 kWh energije. Če pa imamo bojler ves čas vklopljen, pa moramo nadomestiti izgubljeno toploto, ki je 0,94 kWh. Torej se, če bojlerja ne nameravamo uporabljati več kot 24 ur, le-tega splača izklopiti, vendar bomo pri tem prihranili prvi dan le 0,12 kWh el. energije, vsak nadaljni dan pa 0,94 kWh.

Bojler TG50 (slabše izoliran) pa se v 24 urah ohladi na 400C. Za segrevanje na 700C porabimo 1,06 kWh energije. Če je bojler ves čas vklopljen pa porabimo 1,86 kWh energije. Torej je razlika 0,8 kWh (oziroma 0,05 EUR) za prvi dan, vsak nadaljni dan, ko je bojler izklopljen, pa prihranimo 1,86 kWh (oziroma 0,13 EUR).
Omenim naj še, da se bo v primeru, če imamo T boljerja nastavljeno namesto npr. na 750C, nastavljeno na 650C, v njem izločalo dosti manj vodnega kamna.